Dijaški dom Tabor nekoč … in vse do danes

Dijaški dom Tabor je bil ustanovljen leta 1947 za bivanje dijakov, ki so želeli obiskovati Srednjo tehniško šolo v Ljubljani. V prvem letu se je v dom vpisalo okoli 1700 dijakov, zanje pa je državna uprava našla prostore na treh različnih lokacijah. Vse tri enote so se leta 1948 preselile v nekdanje stavbe zavetišča sv. Jožefa, v sedanje stavbe na Vidovdanski cesti in na Kotnikovi ulici.

Dom je nekajkrat spremenil ime: leta 1948 se je imenoval Dijaški dom tehničnih srednjih šol, leta 1956 so ga preimenovali v Dom tehniških srednjih šol, 1965 so ga z odlokom preimenovali v Dom tehniških šol. Ob prehodu na usmerjeno izobraževanje so se morale tehniške šole prilagoditi novi zakonodaji in tako je dom leta 1983 dobil ime Dom učencev Tabor. Z odlokom leta 1992 je dom postal javni vzgojno- izobraževalni center Dijaški dom Tabor. Zadnja sprememba naziva je bila sprejeta 2. septembra 2008, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dijaški dom Tabor.

Dijaški dom Tabor ni le eden od dijaških domov v Sloveniji, ampak je tudi dom, kjer so se rojevale nove ideje za delovanje in teoretično poglabljanje v teorijo vzgoje v dijaških domovih. V tem domu je izpod peresa dr. F. Predička nastal prvi priročnik za vzgojitelje v Sloveniji, ki je postavil temelje načrtovanja pedagoškega dela v dijaških domovih. Ta dom je predstavljal organizacijsko in učno bazo za domove v Ljubljani in v širšem slovenskem prostoru. Bil je vzor združevanju in nastajanju novih domov.

Pedagoško delo v tem domu je bilo že v preteklosti ocenjeno kot visoko strokovno in zavzeto. Pozitivne izkušnje našega doma pa so se prenesle v dijaške domove drugod po Sloveniji.

Dom je tudi v preteklosti dajal velik pomen interesnim dejavnostim za preživljanje prostega časa dijakov in prav tako za organizacijo knjižnice, filma, gledališča, športa in predstavitve likovnih del.
Dom je načrtno negoval odnose z okoljem in tako vplival na razvoj kulture v širšem pomenu.

Pomembni dosežki niso ostali skriti tudi Pedagoški akademiji. V 70-ih letih je dom tako postal hospitacijski center in kasneje mesto za opravljanje strokovnih izpitov.

Prav tako se je v Dijaškem domu Tabor pričelo tudi aktivno usposabljanje in opremljanje za izvajanje programa računalniškega opismenjevanja v dijaških domovih.

Ves ta čas so ravnatelji in pomočniki ravnateljev pomembno vplivali tudi na razvoj koordinacije ravnateljev ljubljanske regije. Izkušnje delavcev doma so doprinesle k oblikovanju ideje in realizaciji ustanovitve Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, stanovskega društva z namenom povezovanja in izobraževanja vzgojiteljev dijaških domov. Prav tako so imeli zaposleni v Dijaškem domu Tabor velik pomen pri oblikovanju Športno-kulturnega društva vzgojiteljev ljubljanskih dijaških domov.

V preteklih letih je dom pridobival in izgubljal stavbe, spreminjale so se bivalne razmere, ki so z leti postajale vse prijaznejše in udobnejše. Kljub vsemu pa je dom po svojem bivalnem standardu daleč zaostajal za domovi, ki so bili zgrajeni na novo. To razliko smo v domu vseskozi skušali nadomestiti s sodobnimi oblikami dela, kvalitetnimi odnosi in z iskanjem najrazličnejših vsebin prostega časa. Sedanje in bodoče generacije dijakov nas zavezujejo, da bomo s kakovostnim delom nadaljevali in si prizadevali za prenovo doma v skladu s sodobnimi normativi in standardi.